SPLOŠNA PREDSTAVITEV GODEŠKE UČNO SPREHAJALNE POTI 

Zamisel za Godeško učno sprehajalno pot je nastala leta 2006 ob praznovanju tisočletnice Godešiča. Skozi tisočletje se je v vasi zvrstilo mnogo zanimivih dogodkov, veliko oseb je sooblikovalo njeno preteklost in sedanjost, izgled in prepoznavnost, da bi bilo resnično škoda, da tega ne pokažemo tudi drugim. Poleg tega pa poskrbimo še za vaš izlet v naravo in prijetno počutje.

Godeška učno sprehajalna pot vas bo vodila mimo najlepših naravnih in kulturnih znamenitosti v vasi in bližnji okolici. V pomoč vam bo zgibanka z zemljevidom, kjer je vrisana trasa poti in opisane posamezne točke. Na njem boste našli označeno, kje stojijo klopice, na katerih se boste lahko spočili in se naužili lepih pogledov na Godešič, Sorško polje in Škofjeloško hribovje. Na nekaterih mestih vam puščamo na izbiro več možnosti, krajših in nekoliko daljših. Odločili se boste sami. Pot boste opravili v dveh do treh urah zmerne hoje.

Zgibanko z zemljevidom lahko brezplačno dobite v Go...caffe-ju na začetku poti (Go...caffe je na SV vogalu zgradbe, v kateri so prostori Krajevne skupnost Godešič, Godešič 100), ali v Bifeju ob večnamenskem igrišču na koncu poti. Celotno besedilo zgibanke je podano v nadaljevanju in si ga lahko skupaj z zemljevidom (ki je kot dokument dodan na tej strani) tudi natisnete.

Obiskovalcem in sprehajalcem, ki bi želeli o življenju na Godešiču nekoč in danes izvedeti več, priporočamo zbornik Godešič skozi tisočletje 1006 - 2006, ki je izšel v jubilejnem letu 2006. Zbornik na 550 straneh opisuje življenje na Godešiču in vključuje okrog 40 prispevkov različnih avtorjev. Zbornik je uredila domačinka Judita Šega, ki je za svoje delo leta 2006 prejela občinsko priznanje - Bronasti grb občine Škofja Loka. Zbornik lahko kupite v spletni trgovini na naših spletnih straneh www.godesic.si ali pri mag. Aleksandru Igličarju, Godešič 110 (tel. 04 513 83 10).

Godeško učno sprehajalno pot je zasnoval in pripravil domačin Vinko Hafner, ob pomoči Petra Bertonclja. Vinko Hafner vam bo z veseljem posredoval dodatne informacije o poti, v primeru večjih skupin pa se z njim lahko dogovorite tudi za voden ogled poti. Pokličite ga na telefonsko številko 04/ 515 12 60.

Želimo vam obilo užitkov na Godeški učno sprehajalni poti!

Učno sprehajalno pot začnemo pred prostori Krajevne skupnosti Godešič. Tu je glavno cestno križišče, kjer se križata nekdanja glavna vaška pot s sedanjo glavno cesto, ki je vas razdelila na dva dela. Na levi strani je ostalo staro vaško jedro z Gaso , na desni pa naselje novejših hiš, imenovano Mura. Usmerimo se proti zahodu v smeri Škofje Loke. Takoj za avtobusno postajo opazimo na levi strani ceste križ, ki so ga domačini postavili leta 1902 v spomin na tragično preminulega gospodarja Žerovčeve domačije (1) . Kmetija je med največjimi v vasi. Nekoč je obsegala vrsto gospodarskih poslopij, med njimi tudi posebno »konjsko štalo« za konje, s katerimi so tovorili les na Jelovici. Nasproti hiše, ki danes nosi hišno številko 10, stoji mogočen kozolec – toplar z diro. Hiša ima na portalu letnico 1887, takratno hišno številko in inicialki gospodarja Matevža Kavčiča (MK).

Naslednji postanek naredimo pred Rudarjevo hišo (2) s hišno številko 2. Tu se je leta 1896 rodil znani slovenski zobozdravnik in ustanovitelj stomatološke klinike v Ljubljani dr. Jože Rant. Bil je velik ljubitelj narave, lovec, kinolog, numizmatik ... Domačini so mu na rojstni hiši postavili doprsni kip, delo akademskega kiparja Toneta Logondra. Pri hiši so se v preteklosti ukvarjali s sedlarsko obrtjo. Izdelovali so komate in drugo konjsko opremo, kasneje tudi divane in avtomobilske ponjave. Iz obrtne delavnice se je razvilo uspešno podjetje Planen, d. o. o.

Pot nas vodi naprej do manjšega križišča s prehodom za pešce, kjer zavijemo desno in nadaljujemo po stranski cesti do Budnarjevega znamenja (3) . Zidano slopasto znamenje, znano tudi kot kužno znamenje, je nastalo v 17. stoletju. Spominja na težke čase, ko je kuga morila po naših tleh. Znamenje je hišni lastnik Vinko Hafner temeljito obnovil leta 1992. V štirih nišah so freske križanja, sv. Miklavža, sv. Vincencija ter sv. Mohorja in Fortunata. Freske so delo domačega akademskega slikarja Franca Novinca. Znamenje je bilo do sredine 19. stoletja karleža. Ob njem so se pogrebci zadnjič ustavili s pokojnikom in klicali Kristusovo usmiljenje nanj. Za znamenjem stoji prenovljena Budnarjeva hiša s hišno številko 93. V njej se je leta 1886 rodil župnik in prevajalec Janez Oblak. Iz različnih svetovnih jezikov je prevedel več kot 80 dramskih del in jih priredil za ljudske odre. Obvladal je klasično grščino in latinščino, nemščino, francoščino, italijanščino in vse slovanske jezike. Večino življenja je preživel med domačini na Lovrencu na Pohorju.

Na nasprotni strani ceste samevajo ruševine dveh hiš, ki so ju kot črni gradnji spektakularno porušili leta 1966. Dogodek je takrat močno odmeval po Jugoslaviji in svetu, saj je šlo za prvo rušenje črnih gradenj v državi.