Kulturna dediščina

Za kulturno dediščino se smatrajo grajeni ali drugače oblikovani objekti, ki izražajo ustvarjalnost človeka ter s tem družbeni razvoj in dogajanja v različnih zgodovinskih obdobjih. Na Godešiču so tako ovrednoteni sledeči objekti:
Arheološko najdišče na Dobravah. To je obsežno gomilsko prazgodovinsko najdišče. Doslej je bilo najdenih 54 večjih in manjših gomil. Razporejene so v gručah ali posamič. Izkopavanja med letoma 1940 in 1958 so pokazala, da vsebujejo žarne halštatske grobove.

Cerkev svetega Miklavža na Godešiču.Podružnična cerkev sv. Miklavža (Nikolaja) je najverjetneje poznoromanska ali vsaj iz 14. stoletja, medtem ko je poznogotski triosno sklenjeni prezbiterij s šilastimi in bogatim krogovičjem iz prve četrtine 15. stoletja. Cerkev je bila skozi zgodovino večkrat prezidana. V prezbiteriju in na zahodni fasadi so ostanki fresk furlanskih mojstrov in Jerneja iz Loke. Freske za oltarjem so bile leta 2011 v celoti restavrirane, na zahodni fasadi pa je bil restavriran le del. Veliki in stranska oltarja zlatega tipa so iz 17. stoletja. Cerkev je bila predlagana, da se jo razglasi za kulturno dediščino.
	Freske na zahodni fasadi (foto: Restavratorstvo Šentjošt)	Freske za oltarjem (foto: Restavratorstvo Šentjošt)
Del domačije na Godešiču, hišna številka 79 (po domače Pr’Štefan).Pritlična zidana hiša, delno podkletena, je bila zgrajena leta 1863. Vzporedno z hišo stoji pritlično, delno zidano gospodarsko poslopje.

Doprsni kip zobozdravnika dr. Jožeta Ranta.Kipar Tone Logonder je leta 1986 izdelal bronast doprsni kip, ki je pritrjen na kamnito ploščo na fasadi rojstne hiše ob cesti Škofja Loka-Ljubljana. Tu se je rodil pionir in tvorec slovenskega zobozdravstva.

Spominski plošči žrtvam vojn 1914-1918 in 1941-1945.Pravokotni granitni plošči sta pritrjeni v lopi pod zvonikom ob vhodu v cerkev. Odkriti sta bili leta 1993. Druga je bila ponovno postavljena leta 1997.

Spomenik NOB.Ob križišču cest sredi naselja stoji spomenik iz hotaveljskega marmorja. Na sredini so vklesana imena padlih v NOB z Godešiča.

Spominska plošča vodji judenburškega upora Antonu Hafnerju.Plošča je bila odkrita leta 1968. Pritrjena je na hišo, kjer se je leta 1887 rodil Anton Hafner.

Spominski kamen padlemu aktivistu OF.Plošča iz hotaveljskega apnenca stoji na manjši betonski ploščadi sredi gozda v Dobravah, približno 700 metrov severovzhodno od Godešiča. Obeležje, odkrito leta 1962, preurejeno leta 1983, je posvečeno aktivistu OF Ivanu Franku – Zrinskemu.

Miklavževanje na Godešiču