Zgodovinski pregled
Med leti 1006 in 1039 se na tem območju že omenja kraj Niusazinhun, pozneje Neusatz – Novo naselje. V vojaškem zemljevidu iz leta 1763 pa je že napisano Godeschiz, Godische – Godešič. Jezikoslovec Anton Breznik pojasnjuje ime z vodiščem – periščem, ki je bilo ob potoku Struga pod vasjo.
Prvi obširnejši popis freisinškega gospostva iz leta 1160 omenja tudi dvorec na Godešiču, ki pa je bil že pred letom 1291 opuščen. V 14. stoletju je kraj postal sedež godeške županije, ki je takrat zajemala še naselja Reteče, Gorenjo vas, Jamo, Gosteče in Pungert. Pomen Godešiča se ni zmanjšal niti po upravnih reformah leta 1854, saj je bil samostojna občina, a le do leta 1869 pripadel občini Stara Loka vse do 1941. Nemci so takrat občino Stara Loka priključili Škofji Loki.
Medvojni dogodki so bili podobni kot drugod po Sloveniji. Ob nemški okupaciji sta veljala partizanski in domobranski pravni red. Po zmagi sistema socialistične revolucije se je revolucionarni teror še nekaj časa nadaljeval, življenje se je počasi vračalo v ustaljene tirnice. Polarizacija za in proti novem družbenem redu se je izvedla, a v začetku ni bila zaostrena. Potrebno je bilo zaceliti vojne rane in zgraditi ljudsko oblast.
Krajevni ljudski odbor Reteče, v katerem je bil zastopan tudi Godešič, je od ustanovitve takoj po vojni večkrat menjal svojo strukturo, ukinjen je bil v letu 1952. S tem je bila oblast na vasi odpravljena, v letu 1963 ustanovljena Krajevna skupnost Godešič je skrbela predvsem za komunalne zadeve in tako je še dandanes, menjavi državne ureditve Republike Slovenije navkljub.
