Poslikava na zahodni steni cerkve Sv. Miklavža na Godešiču velja za eno lepših upodobitev Poslednje sodbe pri nas. Z njeno restavracijo in blagoslovom je zaključena celovita obnova godeške cerkve, ki se je pričela leta 1991 z obnovo fasade.
Na Godešiču je bilo v nedeljo, 7. oktobra 2018, slovesno. Na žegnanjsko nedeljo so blagoslovili obnovljeno fresko pred vhodom v cerkev Sv. Miklavža. Po sveti maši jo je blagoslovil župnik Župnije Reteče Branko Potočnik, sveto mašo pa je daroval duhovnik Štefan Pavli, ki je bil župnik v reteški župniji od leta 1994 do leta 2004 in je v veliki meri pripomogel k celoviti obnovi godeške cerkve, ki je s tem zaključena.
Restavrirane poslikave je predstavila restavratorka Anita Kavčič Klančar, sodelavka Restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki je bil glavni nosilec del, pri katerih je sodelovala tudi restavratorka Jerneja Kos. »Poslikava na zahodni steni godeške cerkve velja za eno lepših upodobitev Poslednje sodbe pri nas. Je delo goriških slikarjev iz okoli leta 1400. Spodnji del prikazuje Kristusa Sodnika z mečem v ustih (desno) in lilijo, simbolom čistosti na levi. Ob njem sta Mati Marija (levo) in sv. Janez Krstnik (desno). Na levi strani je podoba »dobrega«, duš ki prehajajo v nebesa, na desni podoba »zla«, kjer angel navezane grešne duše vodi v veliko ribje žrelo, prispodobo pekla. Nad Kristusom je upodobljen Bog Oče z angeli muzikanti, ki so podoba nebes. oče. Poslikava je bila med prizidavo vhodne lope leta 1726 precej uničena in razdeljena na dva dela. Zgornji, bolje ohranjen in leta 2011 že restavriran del, je ostal nad obokom lope – na podstrehi. Pod obokom lope je ob vhodu v cerkev ostal spodnji del freske, ki pa je slabše ohranjen. Motivi na spodnjem delu so bili zaradi uničenosti ometa in barvne plasti že skoraj neprepoznavni. Letos so bile te konservirane in restavrirane.,« je pojasnila Kavčič Klančarjeva.
Kot je dodala, so se restavratorski posegi začeli z odstranjevanjem beležev, odstranili so tudi del oslabelih ometov: »Sledilo je utrjevanje ometa ter čiščenje in utrjevanje barvne plasti. Nato je bilo potrebno pokitati drobne poškodbe, ki so nastale v ometu, obenem pa izdelati nov omet okoli poslikave. Ker je bila barvna plast na umetnini zelo poškodovana, je bila retuša izvedena le kot minimalno barvno dopolnjevanje. Tak način pozornemu gledalcu dopušča vsebinsko razumevanje poslikave, obenem pa ohranja njeno zgodovinsko pričevalnost.«
Maja Bertoncelj, Gorenjski glas
